POMURSKA SKUPINA: FibroPohod – ENERGETSKO POLNJENJE SR(e)ČNIH METULJEV POMURJA

Tokrat smo se odpravili na posebno »polnilno postajo« – v Park naravnih energij ob Bukovniškem jezeru.

Vreme? Ravno pravšnje!
Družba? Odlična!
Energija? To smo šli preverit!

Najprej smo se sprehodili do izvira sv. Vida, kateremu ljudsko izročilo pripisuje skoraj čudežno moč. Voda naj bi pomagala pri vidu, sluhu, prebavilih, živčevju in koži, zato smo si rekli – nič ne bo škodilo, če poskusimo!

Nato smo se podali še med energetske točke. V krogu približno 450 metrov jih je menda kar 50, označenih pa je 26. Ustavili smo se pri nekaterih in pridno »črpali« energijo.

Če je kdo pred prihodom rekel:
»Danes pa res nimam energije …«
… je imel zdaj uradno priložnost, da jo napolni!

Pot nas je peljala še na nasip ob Bukovniškem jezeru, kjer nas je pričakal čudovit razgled. Malo smo opazovali jezero, malo klepetali, malo dihali … in za nekaj časa pozabili na vse tisto, kar nas sicer boli, zateguje, utrudi ali jezno opozarja nase.

In skoraj bi pozabila omeniti največje presenečenje našega izleta!
Pod nasipom smo namreč srečali gozdnega škrata! Ker smo vedeli, da nam brez dokazov tega nihče ne bi verjel, smo se z njim seveda fotografirali.

A škrat očitno ni bil tam po naključju … Ko smo se malo kasneje, ne prav daleč stran, sproščali ob energijskih točkah, smo iz gozda zaslišali otroške glasove:
»Enkrat, enkrat, enkrat je bil en majhen škrat …«

Naključje? Mi že vemo svoje!

Dokaz št. 1: Škrat je obstajal! 🧙‍♂️😂
Dokaz št. 2: Bili smo tam!
📸💜
Dokaz št. 3: Za ostalo ne odgovarjamo …
😉

Fotografije so marsikaj zabeležile, žal pa na vseh naših fotografijah manjkata še naša štirinožna prijateljica in njen lastnik, ki sta se večji del srečanja potepala po svoje. Očitno sta imela svoj program – morda sta iskala še kakšnega škrata!

Za konec pa še pijača in Vidova pogača. Ker kakršnakoli že je naše srečanje, brez kakšne dobrote pač ne gre!

Bilo je čudovito in prav vsi smo se strinjali: sem se bomo še vrnili – po energijo, mir, lep razgled in seveda kakšen grižljaj Vidove pogače.

Ker mi vemo: počasi je še vedno naprej.

LETIM, ČEPRAV POČASI.

Simona Kaučič, vodja

Back To Top