Ob svetovnem dnevu fibromialgije, 12. maja, po Sloveniji potekajo različni dogodki za osveščanje o naši bolezni. Ravno v teh dneh je potekal tudi tradicionalni »Pohod ob žici«, ki pa je za marsikoga od nas žal prevelik fizični napor 🥴 Zato smo se odločile za naš, prilagojen FibroPohod – v ritmu, ki ga zmoremo in ob katerem lahko res začutimo sebe, naravo in podporo drug drugega 💚
Začetek dneva je bil več kot prijeten. Članice smo se dobile v enem najlepših kotičkov Ljubljane – v Tivoliju. Ob ribniku, v prenovljeni Čolnarni, smo ob kavici poklepetale, se spodbujale in delile vsakodnevne izkušnje. Tem za pogovor nam nikoli ne zmanjka, a čas nas je počasi opomnil, da je čas, da se krene na pot 😀
Pot pod noge sva ubrali po Jesenkovi poti proti Rožniku. Kaj naj rečem… tega se skoraj ne da opisati. To se mora doživeti ✨
Žvrgolenje ptičkov…🐦
Vonj gozda, zemlje, dreves in cvetja…🌲🌳🌺🌸
Toplina sonca na obrazu…🌞
Vse cveti, vse je zeleno, vse živi…🥰
V hitrem tempu vsakdana in nenehnem boju s simptomi bolezni na takšne trenutke pogosto pozabimo. A ko se ustaviš, zadihaš in greš – še posebej v dobri družbi – ponovno ugotoviš, da je narava resnično balzam za telo in dušo 🌿 Hodili sva počasi, poslušali svoje telo, uživali v objemu narave, se pogovarjali, smejali in si izmenjevali nasvete. In ja – uspelo nama je priti na vrh 💪
Na vrhu se je vreme malce poigralo z nama. Nebo se je pooblačilo, zapihal je veter in padlo je nekaj kapljic. A nič za to. Midve se nisva ustrašili. Bili sva ponosni nase. Ob čaju, limonadi in znanih flancatih je pogovor ponovno stekel… in stekel… dokler se ni sonček znova prikazal ☀️ Nikamor se nama ni mudilo. Bilo je mirno, prijetno in preprosto lepo.
Ko sva se vračali nazaj proti ribniku, pa nama je dan pripravil še čisto posebno presenečenje 🥰 Na obalo je prikorakal veličasten labod in navduševal mimoidoče. Malo je sicer “opozarjal” tiste na kolesih in skirojih, ki so mu prišli preblizu 😄, nama pa je dovolil, da sva se mu približali. Srce zaigra, obraz se nasmehne in človek samo obstane v občudovanju takšne čudovite živali 🦢 Ponudili sva mu nekaj zdravih, brezglutenskih piškotov, ki jih je z veseljem sprejel, potem pa sva sedeli na klopci in ga opazovali. Njegova ženica je medtem skrbno čuvala jajčka v gnezdu, on pa je zabaval vse okoli sebe 🦢🤍
Popoln zaključek dneva 😊
Takšna druženja nas vedno znova spomnijo, da brez podpore ne gre. In največjo podporo si pogosto lahko damo ravno mi sami – fibrobojevniki 💜 Morda nas ni veliko. A tisti, ki pridemo, pridemo s srcem ✨♥️
Svetlana Ilinkić, vodja